Kako ga uporabljamo

Odpravimo se na Jelovico. Avto pustimo ob poti in prižgemo GPS sprejemnik. Po nekaj sekundah nam pokaže naš položaj kot zemljepisno širino in dolžino (). S pritiskom na gumb MARK ta položaj shranimo in ga imenujemo npr. AVTO. Sedaj se odpravimo po brezpotju. GPS nam kaže hitrost in smer hoje, seveda tudi položaj in točen čas ter prehojeno pot.

Če najdemo dobro najdišče gob, zanimivo rastišče, studenec, jih enako kot izhodišče izleta označimo. Pri tem se ob položaju samodejno zapiše tudi ura in datum zapisa, lahko pa temu dodamo kratek komentar. Čez eno leto bomo te položaje z lahkoto našli na enak način kot avto ob povratku. Z gumbom GOTO in izbiro cilja AVTO nam GPS kaže smer do cilja, razdaljo, predvideni čas prihoda, če se bomo cilju približevali z trenutno hitrostjo, oddaljenost od idealne smeri in nas na ta način vodi proti cilju.

Lahko pa se nam zgodi, da smo na našem potepanju izgubili npr ključe od avta. V tem primeru nam naša oznaka cilja nič ne pomaga. Radi bi se vrnili po natančno isti poti ki smo jo prehodili. Uporabimo lahko sled naše poti, ki jo GPS avtomatsko zapisuje v pomnilnik (track). Sled si lahko ogledamo na ekranu in jo uberemo nazaj, lahko pa uporabimo funkcijo Traceback, ki iz sledi zgradi pot (ruto), ki nas vodi nazaj.

Tako si lahko zgradimo svojo bazo zanimivosti, izhodišč, planinskih koč, zavetišč, ki nam lahko v kočljivih trenutkih lahko celo rešijo življenje. Lahko si predstavljate koliko lahko pomaga vedenje o smeri in razdalji do najbližje koče ali zavetišča ob nenadni megli v gorskem svetu. Tudi v primeru nesreče lahko reševalcem pomagamo s podatkom o položaju.

Ta način uporabe GPS sprejemnika, kjer zapise vnašamo na terenu, je najlažji in tudi najbolj natančen. Če pa hočemo naše cilje že vnaprej vnesti s podatki, ki jih odčitamo iz zemljevida moramo biti previdni, ker lahko odčitani podatki odstopajo tudi do 200m od resničnega položaja. Za večino zemljevidov Slovenije moramo uporabiti popravke, ki vam jih lahko priskrbi prodajalec sprejemnika.

Za vožnjo po brezpotjih lahko GPS priključimo na notesnik, na katerem s primerno programsko opremo (npr. Atlas Slovenije CD) opazujemo naš položaj in sled gibanja. Obstajajo tudi programi, ki omogočajo enostaven prenos ciljev iz zemljevidov na računalniku na GPS, kar zelo poenostavi planiranje poti. Na elektronskem zemljevidu označimo ključne točke, v katerih je potrebno spremeniti smer. Iz teh točk zgradimo pot (ruto) in med vožnjo nam bo GPS v križiščih pokazal smer kamor moramo zaviti, da bomo prišli do naslednje točke. Ta način je zelo podoben radarjem, ki jih uporabljajo dirkači na rallyjih po brezpotjih.

Nenazadnje je GPS skoraj nepogrešljiv na morju. Predvidene poti nam omogočajo natančno plovbo. Osamljenim nevarnostim lahko prilepimo polmer kroga nevarnosti, tako da nas GPS dovolj zgodaj opozori nanjo. Pri jadranju nam pokaže poleg hitrosti tudi projekcijo hitrosti proti cilju. Običajno za pomorsko uporabo napolnimo pomnilnik GPS s koordinatami in karakteristikami svetilnikov. Zelo pomembna funkcija GPS na morju je funkcija človek v morju (MOB). Uporabimo jo, če nam pade član posadke v morje in s pritiskom na ustrezen gumb zapišemo trenutni položaj, nakar nas GPS vodi nazaj do mesta padca. Predvsem na morju velja poznavanje svojega položaja za osnovno varnostno zahtevo, ki v težavah pomaga rešiti posadko ali celo ladjo. Eden odmevnejših takih dogodkov je bilo reševanje znane jadralke Isabelle Autissier, ki jo je sotekmovalec Giovanni Soldini po 20 urah rešil iz prevrnjene jadrnice v ledenem morju, ker je natanko poznal njen položaj.

Prav tako uporabljajo GPS sprejemnike tudi jadralni padalci in piloti. Za njihovo specifično rabo so namenjeni sprejemniki, ki imajo vgrajeno bazo letališč, orientacijskih točk in omogočajo tudi planiranje doleta (vertikalna navigacija).

Uporaba GPS sprejemnika je enako enostavna kot uporaba mobilnega telefona. Na začetku nas begajo meniji, čudni akronimi in obilica številčnih podatkov. Z malo uporabe ugotovimo katere funkcije nam resnično koristijo, takrat postane uporaba povsem rutinska in GPS naš zvesti sopotnik.